Ko bom velika bom… želim, da mi bo toplo pri srčku.
Zamižala sem. Si nekaj zaželela in potem hitro pihnila pet svečk na torti. Želja se mi je uresničila – »biti velika«, sledi tistih navihanih dni pa so ostale. Še vedno me osreči pihanje regratovih lučk, vztrajno ugotavljam resnico o sedmih pikah pikapolonic in rada skačem bosa po travi. Uživam, če lahko mojim prijateljem ušpičim kakšno prikupno lumparijo. Obožujem čokoladice, lesene barvice in vijolično barvo. Zaljubljena sem v pikapolonice in pikice!
Sem mami “mali lučki” Emi in sem otroška animatorka.
Sem velika in sem profesorica pedagogike in andragogike. Naj se sliši še tako zakomplicirano, uživam v igranju. Skupaj z najmlajšimi. Zame so oni središče zabave in rada jih presenetim, nasmejim in osrečim.
V svojem delu resnično uživam. Ustvarila sem lik klovnese Tinke Šminke, posvojila lik Pike Flike in oživela Doti z vsemi njenimi pikami in pikicami.
Moje delo je moj užitek, moje ustvarjanje in moja zabava.
Skozi predstavo smo vsi – otroci in jaz, pogosto radovedni ter kot keglje podiramo meje domišljije in ustvarjanja. Nisem rada sama. Z malimi navihanci se igram, lovim, pojem, čaram, plešem in podarjam objeme. Brez pomoči otrok moje čarovnije ne delujejo. Pomagajo mi nastopati, dirigirati in risati nasmeške. Vsaka predstava je drugačna, kot tudi otroci, ki se med sabo razlikujejo kot prstki na roki.
V vsaki predstavi pustim delček sebe in pri tem mi je zelo toplo pri srčku.
