Ustvarjeno na oblačen 3.maj 2015.

Zato. Ker kljub temu, da sem sedaj že velika, še vedno imam v sebi sledi malega igrivega otroka. Ker me drobne pozornosti zelo osrečijo, ker obožujem mala presenečenja in ker so male stvari tako prikupne. Otroci so kljub svoji majhnosti moji veliki učitelji. Znajo uživati, biti iskreni in še dovolijo mi, da se igram skupaj z njimi. Zato mala.

Lu? Sposodila sem si delček »lučke«. Lahko imam v mislih tisto, ki sveti, žari, mi daje svetlobo. Lahko je mmmm dobra sladoledna lučka. In seveda, lahko pa je tista s številnimi delčki, jaz jih imenujem kar padalci. Ja, v mislih imam regratovo lučko. Tisto, ki se z vsem trudom bori proti vetru in se hkrati giba z njim. Tisto, katero z velikim užitkom opazujem in štejem koliko padalcev je povezanih v eno veliko celoto.

Regratova lučka zato, ker če združiš vse padalce skupaj, nastane celota. Vsak padalec posebej, je pomemben člen celote. Vse doživetja, ki so se odvila do sedaj, vsi ki so vstopili v moj svet in bili del nastajanja Male Lu, vse izkušnje, vsi talenti, ki sem jih v tem času razvila ter odkrila, vsi nasmehi, katere sem narisala, vsi trenutki, kateri so poskrbeli, da mi je toplo pri srčku,… ja vsi ti delci so moji pomembni padalci, ki skupaj soustvarjajo mojo regratovo lučko. Vsak padalec zase ne more biti močen, samostojen in vodilen, a ko jih vidiš skupaj veš, da je vse tako kot mora biti.

In tudi ko pride močen veter in kakšen padalec odleti, ostali še vedno držijo skupaj.

In kaj potem ko vsi odletijo? Vsak gre svojo pot, uživa v toku vetra in enkrat pade na tla. Enkrat rodovitna, drugič kamnita. In tako iz rodovitnih tal zraste nova lučka in iz nje se razvijejo novi talenti, nove izkušnje, nova doživetja in narisani novi nasmehi. Ter seveda nove priložnosti, katerih se nadvse veselim!

Mala Lu je postala tako moja lučka, katera me opominja na različne priložnosti, ideje in spomni, da moram dovoliti otroškim iskricam v sebi, da ne pozabim na igrivost, navihanost in risanje nasmehov.

Mala Lu

Predstavljaj si, držiš v rokah lučko, zamižiš, res globoko vdihneš in kar naenkrat pihneš vanjo. Padalci poletijo, vsak svojo pot in tebi se hočeš, nočeš nariše velik nasmeh na obrazu. Takrat ti postane toplo pri srčku.

Zato Mala Lu!