Zdravo,

nazadnje sem ti obljubila, da ti zaupam še nakej stvari o sebi. Te zanima, kaj rada počnem v življenju in česa ne maram, kaj rada jem in kako se oblačim, v čem sem najboljša in česa še ne zmorem, kaj me zanima in kdo so moji najboljši prijatelji?

Najraje na celem svetu se igram. Ja, točno to! Igra je moje najljubše opravilo, in to počnem čisto vsak dan. Nikoli ne pozabim. In nikoli mi ne zmanjka novih idej. doti3

Kljub temu da sem že velika, se še vedno bojim kosmatih pajkov in včasih pojem preveč sladkarij. Ne maram poslušati glasnega smrčanja in ne maram razmetane sobe, ne maram prehlada in smrkljev v nosu in ne maram, če prijatelji namerno izdajo kakšno mojo skrivnost. Še vedno ne znam ‘štrikati’ puloverja, čeprav me je babica tega že davno naučila, še vedno se zmotim in narobe obujem svoje nogavice in še vedno se nisem naučila očistiti blatnih čevljev. Žal nisem punca, ki vse ve in zna. Takšna sta očka in mamica, babica in dedek, no, mogoče tudi teta in stric, jaz pa ne. Vem, da se moram še ogromno naučiti, zato ostajam radovedna in raziskujem vse, kar je novega in zanimivega. Zato kar naprej nekaj razmišljam. Po navadi izumljam kakšno novo igro.

Najbolj se razveselim, ko v kuhinji zadiši po čisto sveže pečenih palačinkah, namazanih z domačo marmelado. Mmmm, za prste obliznit! Takrat k sebi domov povabim še tri moje dobre prijatelje – Jakoba, Hano in Tomaža. Pripravimo si »palačinkasto« zabavo.

Naj jih predstavim:

Jakob ima res veliko domišljije in odlično sodelujeva. Vsakič, ko se domislim kakšne nove igre, ima Jakob že tisoč novih idej, kako bi se isto igro lahko igrali še drugače. Hana je gradbenica. Rada preizkuša nove, nenavadne ideje in ima super zamisli, kako postaviti ali preurediti prostor, kako zgraditi novo hišo ali železniško postajo. Tomaž pa je »potepin«. No, tako mu pravim jaz. Veliko potuje in raziskuje nove kraje. Tudi on je doma vsepovsod naokrog. Tam spozna veliko ljudi, ki ga naučijo različne igre sveta. Jaz pa sem mojstrica izumljanja novih iger. Najraje imam takšne, ki se jih ne igramo čisto vsak dan.

No, kot vidiš, sem v resnici tudi ena velika »čveka«, saj kar naprej govorim. Veliko preveč! Res, še takrat, ko sploh ni treba. To mi mamica večkrat pove. Pa si ne morem pomagati, saj besede kar same uidejo iz mojih ust, nikoli jih ne zmanjka – no, razen ko uživam ob lizanju sladoleda ali se koncentriram na lupljenje kuhanega kostanja. Oh, to dvoje naravnost obožujem. Še dobro, da se rada potikam po naravi in odkrivam njene lepote, sicer ne bi nikoli našla toliko okusnega kostanja.

Veš…včasih pa mi je dolgčas. Moji prijatelji nimajo vedno časa, da bi se igrali z mano. Takrat se spomnim, da sem pravzaprav doma vsepovsod naokrog in da se lahko igram tudi z drugimi prijatelji. Tam lahko srečam tudi tebe! Seveda, s tabo se lahko igram! Kako zabavno! Skupaj lahko preizkusiva, preiščeva, potipava in doživiva vse, kar se spomniva, ter k igri povabiva še ostale radovedneže, kajne?

Z veseljem te kmalu povabim v svet mojih iger. Veliko sem jih prirpavila.

Prav zagotovo ti bo kakšna všeč. Kmalu ti jih predstavim in pokažem.